Samo poglejte to. 365 objavljenih slik in klinc kaj komentarjev, ko pa se Leon končno zbudi in pošlje fotko, pa komentarjev tak da boli. Mislim da te bomo zadolžili zdaj cel mesec, da ti pošiljaš fotke za blog. Šimfo te pa nebom, ker v zadnjem cajtu sam nisem naredil kaj, kar bi bilo vsaj blizu temu ;)
saj ne, da bi bla bog ve ka fotka,..ampak ko vidim podpisanega avtorja me zmrazi. mi da mislit. kaj se skriva v očeh, kaj na platnicah. Ni to kr fotka. To delo bo treba analizirat.
Res je dobra fotka. Še danes dopoldan sem se spet pogovarjal s to ikono Plečnikovih arkad na ljubljanski tržnici. Njegova zgodba je pretresljiva in tragična. Vseeno pa mislim, da bi ta fotka morala ostati taka kot je bila posneta. Gre namreč za tipično fotografijo posneto po maniri reportaže - torej zabeleženo neko zatečeno stanje, ki je samo po sebi dovolj "degradirano" in sporočilno zelo močno tako,da ni potrebe po dodanem zrnu, vinjetiranju in kvazi filmskih praskah. Če bi Leon to sceno postavil na novo oziroma jo insceniral sam, bi vsi ti posegi v fotografijo bili mogoče celo dobrodošli, tako, pa se mi res zdi, da bi bila še boljša, če bi jo pustil tako, podobno kot če bi jo posneli npr. Jure Eržen, David Alan Harvey, Steve Mc'Curry, Francesco Zizola, William Albert Allard in drugi. Vseeno je to ena izmed najmočnejših fotk doslej objavljenih na tem blogu.
Slika je bila posneta v reporterskem žanru, vendar sem se na žalost zaradi slabše kvalitete in neugodne svetlobe ( predvsem pa pomanjkanja znanja) moral lotiti radikalne obdelave, ki res ne spada v takšen tip fotografije. Pogovor z možakarjem z ljubljanske ulice brez katerega tisti trg ne bi bil enak, pa je vsekakor vreden veliko več kot nastali produkt. Veseli me, da se še kdo ustavi in poleg kupljenega časopisa s prodajalcem spregovori še kakšno besedo, ali ni v tem bistvo!….mislim…morda lepša stran fotografije, vendar o tem kdaj drugič….
Ljubitelji fotografije smo novembra leta 2006 ustanovili prvi fotografski klub v koroški regiji. V tem kratkem času smo dosegli vse cilje, ki smo si jih zadali. Eden izmed novo zastavljenih ciljev je ta spletnik, kjer bomo vsakodnevno objavljali fotografske utrinke naših članov.
8 komentarjev:
Ej...js te bom za ušete, pol pa prajiš pa jamraš da ni dorih fotk. To je za mene mojstrovina!!! Res fenomenalna!
Hvala,
Vesel sem vsakega komentarja, vsekakor tudi takšnega z negativnim pridihom!
Moj komentar nima negativnega pridiha, ima pridih navdušenja, kar mislim da se še kako razbere :)
hahaha
oprosti, nisem bil dovolj razumljiv,sem želel koga zrajcati da bi malo zašinfo :)
Samo poglejte to. 365 objavljenih slik in klinc kaj komentarjev, ko pa se Leon končno zbudi in pošlje fotko, pa komentarjev tak da boli. Mislim da te bomo zadolžili zdaj cel mesec, da ti pošiljaš fotke za blog. Šimfo te pa nebom, ker v zadnjem cajtu sam nisem naredil kaj, kar bi bilo vsaj blizu temu ;)
saj ne, da bi bla bog ve ka fotka,..ampak ko vidim podpisanega avtorja me zmrazi. mi da mislit. kaj se skriva v očeh, kaj na platnicah. Ni to kr fotka. To delo bo treba analizirat.
Res je dobra fotka. Še danes dopoldan sem se spet pogovarjal s to ikono Plečnikovih arkad na ljubljanski tržnici. Njegova zgodba je pretresljiva in tragična. Vseeno pa mislim, da bi ta fotka morala ostati taka kot je bila posneta. Gre namreč za tipično fotografijo posneto po maniri reportaže - torej zabeleženo neko zatečeno stanje, ki je samo po sebi dovolj "degradirano" in sporočilno zelo močno tako,da ni potrebe po dodanem zrnu, vinjetiranju in kvazi filmskih praskah. Če bi Leon to sceno postavil na novo oziroma jo insceniral sam, bi vsi ti posegi v fotografijo bili mogoče celo dobrodošli, tako, pa se mi res zdi, da bi bila še boljša, če bi jo pustil tako, podobno kot če bi jo posneli npr. Jure Eržen, David Alan Harvey, Steve Mc'Curry, Francesco Zizola, William Albert Allard in drugi. Vseeno je to ena izmed najmočnejših fotk doslej objavljenih na tem blogu.
Hvala za komentar,
Slika je bila posneta v reporterskem žanru, vendar sem se na žalost zaradi slabše kvalitete in neugodne svetlobe ( predvsem pa pomanjkanja znanja) moral lotiti radikalne obdelave, ki res ne spada v takšen tip fotografije.
Pogovor z možakarjem z ljubljanske ulice brez katerega tisti trg ne bi bil enak, pa je vsekakor vreden veliko več kot nastali produkt. Veseli me, da se še kdo ustavi in poleg kupljenega časopisa s prodajalcem spregovori še kakšno besedo, ali ni v tem bistvo!….mislim…morda lepša stran fotografije, vendar o tem kdaj drugič….
Hvala še enkrat
Objavite komentar